kot da sem na lastni sedmini

HVALA VAM
Ja včeraj sem dočakala 20, se jo vesela…. NITI MALO… zakaj ker so me vse moje tete spravle v depresijo, saj je vsaka čestitka vsebovala "Tak zdaj je pa konec lušnega, zdaj se bo pa treba zresnit, poiskat fanta, met otroka, past v monoton vsakdan, UMRET? Kot da sem na lastni sedmini.
No ja tak hudo spet ni, vsaj glede na to da imam rojstni dan na dan ko je na svetu statistično gledano največ samomorov in tudi drugače najbolj depresiven dan v letu.
Zakaj tak odpor do novega leta… preprosto staro je blo prelepo, polno majhnih, sladkih, lepih in trenutkov, kar glede začetek novega ne moram sklepat. No pa saj bo, saj nas je že mati učila da ŽIVLJENJE NI POTICA

No pa gremo dalje…

Zagotovo je že vsak dobil meil, ki govori o tem da se lahko vsako jutro odločimo kake volje bomo, ali bomo težave sprejeli se iz njih kaj naučili ali pa zgolj obupavali. Jaz sem se odločila da se bom vsako jutro vstala vesela in da se bom iz napak učila… no pa ne gre. Pa poglejmo zakaj
Zjutraj vstanem ob 5.30, se privlečem do kuhinje in skuham kavo (brez tega mi živeti ni) se tak okoli 6.15 spravim v avto in odrinem na pot proti faksu, ker sem odločena da bom dobre volje uživam v vožnji, vse do križišča z Ptujsko… tam pa ljudje naenkrat nehajo vozit.. ne speljejo pri zeleni, ustavljajo že pred oranžno, premzajo… in to samo zato da dobijo toti hudičev žurnal. Nič proti časopisu in proti očesu prijaznemu dečku, ki že zjutraj dela… ampak zažgala bi celi žurnal in povozila nič hudega slutečo oseboJ. No dobro pol te nekak prepeljem ta prometni kaos in pridem do faksa… se ko budalo vozim okoli da te neki najdem lukno za moj mali avtek. Šibam na predavanja.. prej še k pečenkotu na edini dober kava avtomat na šoli.. ker doma moje življensko pomembne črne tekočine itak nisem spila, ampak me zmešana v ravno pravem razmerju kave, cukra in mleka čaka doma.. na pultu.. Sicer po kakih 15 min. na faksu me obupanost mine.. IN DAN SE NADALJUJE… včasih bolj, drugič malo manj fajn…
Urška