ponedeljek, 11. februar 2008

Mi gremo pa v Miami...:)


Hali Halo!

Pa je spet prišel toti čas, ko sn mogla spakirat in zapustit Maribor (katastrofa) in it v Ljubljano. Upam sam, da bo hitro minlo. Doma je le doma pa čeprav se včasih tak zrukamo, da bi najraje spakirala kufre pa šla nekam (sej mam kam za it).

No, ampak vseeno, bom gledla pa s pozitivne strani...spet sn vidla svoje sošolke (razn Ksenče - njo vidim praktično vsaki dan;pač ne morma
druga brez druge:P), še posebej sn bla vesela Primorske (Ines) pa Dolenjske (Natalije)!
Po prvih vajah (na mojo vlko žalost so se začele ob 8.00 in to v pondeljek - OBUP; ni hujšega kot se vstat tak zgodaj pa še jutranje kave nisn takoj dobla - sploh nimam komentara) sem šla s Ksenčo pa Primorsko na kafe in končno je padla težko pričakovana debata o tem, da gremo v MIAMI:) Jaaa, prav ste prebrali na Florido gremo in sicer od 25.4 (26.4. letimo iz Pariza al pa Frankfurta - ni še ziher) - 7.5.08! AKCIJA - fuuuulll se že veselimo, mamo zegn, da gremo prek faxa in take priložnosti ne bomo nikol več mele (je pa kr drago, sploh če je treba zbrat več kot 1500€ v 3 mescih - šparamo kot nore). Full mamo ogledov, vidle bomo: policijsko postajo, varno hišo, zapore, azil, zavod za zaposlovanje (nekaj mora bit tud z našega, socialnega področja)...pol mamo pa še ogled njihovega močvirja - z onimi njihovimi čolni se bomo vozli tam, pa krokodile bomo vidli:), v največji zabaviščni park gremo, ... me se že full veselimo, RES:) jupiiiiiiiiiiii...ne mora vsak videt Floride in Miamija - mogoče še ki vidim Will Smith-a (malo pa lahko sanjam al ne - to še nikol ni bil greh).


Kaj pa še je najbolše - shoping:) Tja gremo s pol praznim kufrom, bomo full nakupovale...ne pozabit, da je tam Victoria secret, Dr. Martens,..pa oblekica za mojga iPod-a (to je vse fulll ceneje kot pa pri nas).

V glavnem, me se že res full veselimo, da gremo! Čez 2 urci mamo pa še sestanek, da se zmenimo za vse podrobnosti in za donatorstvo...upamo, da bo vsaj nekaj.

Vam pa želim še lep preostanek dneva!

Pa - pa

5erca :)

četrtek, 7. februar 2008

Intervencija :)


Hejla!
Sicer z enodnevno zamudo...sam sn res rabla spanec - sploh na dogajanje prejšne noči. Hmmmm...sploh ne vem ki naj začnem:)

No v glavnem blo je iz torka na sredo...jaz pridem domov iz šihta ob 01.30, se najem, skočim pod tuš in v postlo (bla sn namreč utrujena, glede na to, da sn celi tedn delala nadure) in ni hudič (spala sn mnda glih 45 minut), ko začne meni na pojsli vibrirat mobitel. Ko sn pogledala kdo me kliče sn vidla, da je Ksenča pa sn ji dol vrgla, kr sn mislila, da tak ni nič pametnega (z Burso sta šle na Ptuj pustovat), pol sta me pa babiki klicali še 2x in kr še vedno nisn dvignila, me je Bursa klicala na stacionarnega:) Toti Lojzi sta se ga "malo" napili in sta rabli prevoz do Mb-ja:) Jaz sn hitro spravla s pojsle fotra (sama sn bla preveč zaspana da bi vozla in blo je treba spravit še avto v Mb). Ko sma pa prišla na cilj, je tam že bil Robi (Ksenjin kolega) - tud njega sta namreč klicali, da je prišel na Ptuj (zakaj, pojma nimam). Jaz sn itak umirala od smeha, ko sn ju zagledala v avtu (full sta bli smešni - sorry K&B). Pol se je pa začela debata, kdo bo peljal kiri avto in kdo bo šel s kom...v glavnem po 15 minutni debati (oni2 sta bli najbolj glasni pa najmanj prisebni) smo se te zbasali v avte in se odpeljali proti Mb-ju. Jaz sn se sicer peljala sama, ampak sn umirala od smeha v avtu, kr si nikol nisn mislila, da bom mogla kdaj na kako tako "intervencijo".




To je pa to, ko si noben ne da dopovedat, da je vodka pr*****:) zato je jaz ne pijem...tak da drugič po pameti - he, he! Ja, pa naslednič (če pride še kdaj do česa takega) oblubim, da vama takoj dvignem telefon:)


Pa še malo čustvenega izpada:) sej sn vama že obema povedla, zato pa smo prijatli - v dobrem in slabem pa tud ponoči če je treba :)


To, da sta mi pa par uric spanja vzeli pa se ne sekirat - sn že nadoknadla.


Pa saj veta, da vaju mam rada:) sam tote žirafe pa vama niso ble glih najbolj "usojene", čeprav sta bli lušni pa **** ( o tem pa privat, ok)


Nekaj pa lahko med nami 3 tud ostane :)
Pa še 1 fotka, da bote meli vsaj malo filinga kak sta zgledale:
malo heca mora bit:)
Lep dan še naprej!
čao
Peterca alias nočni taxi:)

ponedeljek, 4. februar 2008

PUST


V soboto se je po vsej Sloveniji začelo divje pustno rajanje. No in kjer je pol Slovenije sem tudi jaz (se ne slepim da nimam črednega nagonaJ), torej sem celo soboto preživela na pustovanjih. No zjutraj sem najprej šibala v Celje (hvala bogu za moj mali stari avtek), tam sem najprej z mojim Mihecom (kljub temu da se poznama že vsaj 8 let, še ni točno določeno kaj je, verjetno samo res dober kolega) špilala varuški njegovim nečakinjam in nečakom. Šli smo na otroško povorko.. lepo za videt, te malčke kak uživajo. Sam mi pa ni jasno zakaj sva bila ena redkih starejših oseb, ki so bile maskiranje. Mogoče pa jaz nisem nekak dobro gledala. No Miha je bil gusar, jaz pa hudič (so vsi rekli da bi se lahko maskirala… ona fora, da to pač ni maska..) No pol itak kosilo pa krofi, še peč sem jih pomagala. No pol pa v avto pa nazaj v Maribor.
Pri nas doma smo kar velika družina, pa še stalno, ampak res stalno mamo obiske tak da smo imeli včeraj pečenih 80 krofov, danes jih je samo se kakih 20, pa še niti torek ni. No malo pol sva se malo pri nas družila. Fajn razpoloženje ko je bila polna hiša. Pol so je se ostanek družbe primigal in šli smo na Ptuj. No tokrat sva bila pa bolj usklajen par.. Pika Nogavička in Ficko (ne morate si mislit kak dolgo traja da deda prepričaš da se obleče v opico J). No od mene smo sli ob 19 na Ptuj pa prišli okoli polnoči, tak da si lahko mislite kolko postaj je blo. No jaz sem bila na žalost voznik, tak da alkohola ni bilo, samo kljub temu zabava ni bila nič slabša.
No kak je bil potem včerajšnji dan si lahko kr mislite… NA IZI. Zvečer sem malo pogledala Emo. Moj kometar:
Mario in ona druga.. ne vem točno kak ji je ime (ni mi neka poznana televizijska zvezda), sta super vodila. Bilo je celo gledljivo.
Končno je tudi Rebeki uspelo nekje zmagat, pesem mi sicer ni bog ve kaj, ampak po drugi strani pa ni tako slaba.
Po moje bi bilo boljše če bi zmagala Langa, mogoče bi padlo kaj več glasov (Romi so pač in mogoče bi tudi drugi Romi po Evropi glasovali zanje) .. ne mislim tega kakor koli zaničevalno.. nasprotno kot skupina so mi zelo všeč. Sicer pa tudi pojoča misica ni kr tak.

petek, 1. februar 2008

Malo razmišlanja pač

No pa se po dolgem času tudi jaz malo oglašam. Dolgo me ni bilo, sam saj vete zimsko izpitno obdobje in ker hočem kaj met od poletja si res nisem mogla privoščit zimskega spanja. Edino kaj sem v zadnjem tednu naredla za sebe je da sem prebrala ALAMUTA (Vladimir Bartol), knjiga je super, polna razmišljaj in predvsem VIZIONARSKA. Dečko je leta 1938 predvideval vse zdajšnje teroriste, ki strašijo po svetu… bin Laden, Husein, Bush mlajši…
No pa ne bi o tem,
presenetil me je predusem stavek Nič ni resnično, vse je dovoljeno. Vrjamem v pravno, demokratično državo in spoštujem vse predpisane zakone, ampak osebno sem mnenja, da je ta stavek HUDIČEVO RESNIČEN, v našem svetu je dovoljeno že skoraj vse, kolko pa je kaj resnice bi se pa dalo debatirat. Imam občutek da vedno manj, čeprav je družba vedno bolj tolerantna. Sama sem itak bolj zmedena dušica in si dovolim marsikaj, ne sprejemam nekaterih stvari, ki so splošno sprejete (npr. spoštuj očeta in mater… zakaj, prav tako kot vsi ostali ljudje okoli mene si morata tudi ona dva zasluzit moje spoštovanje), prav tako pa nisem anarhist. Red mora biti, ampak hvala bogu si lahko vsaj v svoji glavi pustim prosto pot in tega si za nič na svetu ne pustim vzeti. Tako kot pravi Camus (menda je on :), Obstajajo ljudje ki raje živijo na polički v prepadu kot pa da bi umrli, no jaz sem ena tistih ki raje umre, kot pa da čaka na milost in nemilost nekoga nad sabo, pa ne mislit, da mam kakšna samomorilna nagnjenja, probleme z avtoriteto ali da ŽIVIM, kot živijo mladi ki prežurajo vsak prost trenutek… ne to mi niti ni interesantno, sam da mam jaz svojo svobodo in prosto voljo, pa možnost učenja in rasti, da lahko grem svojo pot.
Preveč ljudi igra varno igro in svoje življenje preživijo na Al Arafu (zid med rajem in peklom, ne moreš nikamor ampak vidiš oboje… enako iz Alamuta), kaj ne bi raje skakali iz pekla v raj, kot pa oboje samo opazovali.
Jaz raje oboje občutim, kot pa da samo opazujem .
No sicer pa vsak človek ima svoj raj, takega kot mu najbolj paše in takega kot si ga zna naredit, nikoli pa ne smemo pozabit, da ima vsak človek svoj raj, ki ga je treba spoštovat in cenit, pa naj bo se tako čuden in smešen. Tako kot sem rekla, tolerance je v našem času dovolj (trdno verjamem v to), sploh mlajša generacija (čeprav starejši govorijo, da je je še preveč, po moje je to sila, ki potiska svet naprej), dajmo naredit še malo več RESNICE.

Pač malo v razmislek…
Urška